Mlečni zobje zahtevajo ustrezno nego
Prvi mlečni zobje pri otroku so pogosto povezani s precejšnjimi bolečinami, zato je lahko obdobje, ko začnejo rasti mlečni zobje, precej naporno – tako za otroka kot za starše. Na srečo pa je mogoče bolečine, ki jih povzročajo mlečni zobje oziroma njihova rast, omiliti.
Kako in kdaj rastejo mlečni zobje?
Mlečni zobje, ki jih imajo otroci 20 (10 zgoraj in 10 spodaj), začnejo rasti že kar nekaj časa prej, preden »pokukajo na plano«, in sicer še v fazi zarodka. Bolečine torej ne povzroča sama rast, ampak predvsem izrast, ki se načeloma dogaja od otrokovega šestega meseca starosti do približno tretjega leta. Otroci pa se seveda med sabo precej razlikujejo; tako se pri nekaterih prvi mlečni zobje pojavijo že zelo zgodaj, lahko celo pri starosti treh mesecev, spet drugim pa mlečni zobje ne izrastejo vse do dvanajstega meseca. Tovrstna odstopanja so povsem običajna in niso razlog za preplah. Otrokom, ki jih mlečni zobje »obiščejo« malce kasneje, namreč v nadaljevanju običajno izraščajo precej hitreje kot tistim, pri katerih so prvi mlečni zobje nekoliko pohiteli. Mlečni zobje, ki izrastejo najprej, so sekalci, sledijo pa jim kočniki in podočniki. Bolečine, ki jih povzročajo mlečni zobje, lahko otroku omilite s posebnimi geli, pomagalo pa bo tudi, če bo vaš malček grizljal ropotuljico ali sadje (paziti morate le, da ne odgrizne prevelikega kosa).
Mlečni zobje in pravilno umivanje
Zdravi mlečni zobje predstavljajo nekakšen temelj za kasnejši izrast stalnih zob, zato si zaslužijo posebno nego. Poleg tega pa lahko neustrezna higiena, ki so je deležni mlečni zobje, povzroči tudi druge težave v ustni votlini. Umivanje naj se tako začne že takrat, ko izraste prvi zob, in sicer dvakrat na dan. Mlečni zobje so še posebej občutljivi, zato naj bo ščetka čim mehkejša – priporočamo zobno ščetko Nano-B, zobna pasta pa ni potrebna. Ščetkanje naj poteka v smeri od dlesni proti zobu, pozabiti pa ne smete niti na notranje ploskve. Priporočeno je, da začnete otroka čim prej, ko je to mogoče, navajati na samostojno umivanje zob, saj se bo tako navadil na določeno rutino, kar mu bo koristilo vse življenje. Mlajšim otrokom lahko zobe po samostojnem ščetkanju umijete še sami, pri starejših pa bo dovolj zgolj kontrola temeljitosti. Ustrezna skrb za mlečne zobe pa seveda vključuje tudi dovolj pogoste preglede pri zobozdravniku. Prvi pregled naj bi se tako zgodil, ko izrastejo sekalci, interval med naslednjimi obiski pa bo predlagal izbrani zobozdravnik.
Izpadanje mlečnih zob in rast stalnih
Medtem ko so na površju oziroma v ustih še prisotni mlečni zobje, so pod površjem na izrast že pripravljeni stalni, katerih zdravje je v veliki meri odvisno od tega, kakšne skrbi so bili deležni mlečni zobje. Obdobje, ko začnejo izpadati mlečni zobje, je pri večini otrok med 5. in 10. letom, vendar so tudi tu mogoča odstopanja. Včasih pa pride tudi do tega, da določeni mlečni zobje še niso izpadli, čeprav se je pod njimi že začelo izraščanje stalnega. V tem primeru je prav tako priporočljiv obisk zobozdravnika, ki bo izpulil mlečni zob in tako zagotovil dovolj prostora za izrast stalnega.
Vročina – Naravna imunost pri otroku
Starše začne pogosto skrbeti, ko ima njihov otrok vročino, saj se ne zavedajo, da je vročina obrambni mehanizem, ki se sproži ob bolezni. Vročina je tako pomembni mehanizem, saj se preko tega, otroško telo očisti odpadnih in strupenih snovi.
Kako nastane vročina?
Simptome vročine ustvarijo imunske kemične snovi in so vedno prisotne in aktivne v našem telesu, tudi takrat, ko vročina ni prisotna. Na tak način si naše telo pomaga, da sproti odstranjuje odpadke in toksine iz telesa, vročina pa ni nujno vedno prisotna. Vročino povzročijo imunske snovi, ki pa se ne pojavijo iznenada, ampak krožijo ves čas po našem telesu. Tako je naša temperatura stabilna, saj v organih in celicah ohranja ravnovesje. Kadar pa se odpadne snovi namnožijo, jih telo ne more več odstranjevat preko naravnega procesa izločanja (odvajanje urina in blata, dihanje, potenje …), zato nastane vročina.
Kako pride do nakopičenja odpadnih snovi?
- Slabe prehranjevalne navade;
- Preveč stresno okolje v službi in/ali doma;
- Pomanjkanje spanca;
- Čustvena razburjenost;
- Onesnaženost vode, zraka in hrane;
- Pogosto jemanje farmacevtskih zdravi, cepiv;
- Naporen tempo življenja.
Kadar smo nasproti z zakonom narave in se vse več poslužujemo slabih prehranjevalnih navad in živimo pod stresom, se začnejo v našem telesu kopičiti odpatki in toksini. Vročina nastane, ker pride do porasti imunskih snovi. Tako pride do gripe, prehladov, kašlja, depresije in drugih bolezni. Vročina je torej obrambni mehanizem, ki se sproži, da bi ozdravilo naše telo. Vročina nas na nek način prislil, da se umirimo in prihranimo energijo za ozdravitev.
»Dajte mi vročino in pozdravim lahko katerokoli bolezen«
Hipokrat
Ukrepi ob vročini
- Najprej odstanite vse tople odeje in oblačila iz otroka;
- Otroka oblečite v lažja, zračna, bombažna oblačila;
- Sobna temperatura se naj giblje od 21 – 22 °C;
- Redno zračimo prostor, kjer se nahaj otrok, vsaj štirikrat na dan;
- Otrok naj počiva in mu omogočite temno in tiho okolje;
- Otroku pripravite večkrat na dan kopel, tako mu boste pomagali pri potenju. Kopel naj ima 39°C in jo postopoma ohladite na 32°C. Otroka hladimo pet do deset minut. Če otrok joka ali ga zebe, kopel prekinemo. V kopeli lahko uporabite sodo bikarbono, epsomove soli, cvetove sivke, rmana ali bezga;
- Lahko si pomagate tudi s kapljico naravnega eteričnega olja sivke, ki jo vmasirate na vrh vsakega ušesa ter zadaj na vrat. Koristno je tudi, če otroku vtirate s potegi od vratu in navzdol po hrbtenici in nanašanje olja na nožne kazalce. To so akupunkturne točke in tako lahko pomagate telesu pri kemičnem ravnovesju;
- Lahko se tudi poslužujete tretmaja z mokrimi nogavičkami. Otroku obujte hladne mokre bombažne nogavičke, čez pa potegnite še volnene suhe nogavičke;
- Če je otrok še dojen, poskrite za zadosten vnos tekočine (voda, lipov čaj, sok rdeče pese). Otrok, ki ima 10 kg, naj spije ob vročini 1,2 litra tekočine na dan. Otrok pri 20 kilogramih, 1,8 litra, otrok pri 30 kilogramih 2,2 litra tekočine;
- Če ima otrok poleg vročine še drisko ali bruha, mu lahko ponudite *rehidracijsko sol, ki jo dobite v lekarni ali pa jo naredite doma;
- Otroka ne silite k jedi, ko je bolan, saj se njegovi prebavni sistemi upočasnijo. Telo tako porabi manj energije za prebavljanje hrane in tako lahko porabi več energije za ozdravitev. Poskrbite samo za zadostno količino tekočine. Izogibajte pa se sladkorju (sladki hrani, sokovom, cvrti hrani …), ki samo poslabša stanje vašega otroka – dehidracija.
Kdaj obiskati zdravnika?
- Če je otrok mlajši od 3 mesecev in je vročina nad 38°C;
- Če je otrok mlajši od 6 mesecev in je vročina nad 39°C;
- Če je vročina nad 40°C;
- Če je otrokova koža bleda in/ali sivomodra;
- Če otrok pospešeno diha;
- Če je otrok dehidriran (ponavadi pride do dehidracije kadar otrok, ki ima vročino, še driska in/ali bruha);
- Če ima otrok vročino in/ali če otrok bruha in/ali ima drisko več kot tri dni;
- Če se otrok slabo odziva in ima slaboten jok.
Kdaj se posluževati zdravil za znižanje vročine?
Če je le možno se ne poslužujte zdravil za zniževanje temperature, saj le ta v večini podaljšajo bolezensko stanje. Vročina je ključni element za razvoj imunskega sistema. Strah pred vročino moramo odpraviti in prenehati z umetno manipulacijo imunskega sistema, saj bomo le tako spodbudili naravno otrokovo zdravljenje in posledično dolgoročno zdravje.
Zdravila proti vročini veliko zdravnikov predpiše tudi zato, da pomiri zaskrbljene starše. Zato je zelo pomebno spoznanje, da vročina ni naš sovražnik in ni bolezen, je njen simptom.
Kaj pa vročinski krči?
Vročinski krči ne nastanejo zaradi vročine. Nastanejo zaradi hitrega dviga vročine ali prehitrega padca vročine in ker se otroško telo ne more prilagoditi tako hitremu padcu ali rasti, se odzove z vročinskimi krči. V nekaterih primerih do vročinskih krčev pride zaradi uporabe zdravil proti vročini, saj le ti lahko zelo hitro zbijejo vročino in ko zdravilo popusti, se vročina na hitro dvigne. Pri nakterih otrocih vročina narašča hitreje kot pri drugih in so bolj nagnjeni k vročinskim krčem. Takemu otroku je potrebno zbijanje vročine že pri 38,5°C.
Večina vročinskih krčev mine sama od sebe in to v nekaj minutah, ter ne puščajo posledic. Najpogosteje se pojavljajo med šestim mesecem in šestim letom starosti otroka. Po tem obdobju ponavadi vročinski krči izvenijo.
Poznamo pa dve vrsti vročinskih krčev. Prvi je enostavni krč, ki je že opisan zgoraj, drugi pa je kompleksni vročinski krč, ki traja več kot 15 minut in lahko puščajo trajne posledice. V tem primeru je potrebna resna in zelo hitra obravnava. Pomembno je, da otroku hitro znižano telesno temperaturo. Najprej pa poskrbimo za prosto dihalno pot, otroka slečemo in zavijemo v mlačno rjuho. V tem primeru uporabite antipiretik v obliki svečke. Če je bil vaš otrok že obravnavan z vročinskimi krči, imate doma že diazepam, ki se ga dobi na recept in če svečka ni prijela po nekaj minutah, mu dajte še drugo zdravilo.
Pri vsem tem pa je zelo pomembno poudariti, da starši ostanete mirni! S paniko boste zadevo samo še poslabšali.
Viri:
www.arnica.org.uk/health/fever
www.drpalevsky.com/general_guidance.asp#pediaric_checklist